101

Vsak človek ima po koži vsaj nekaj rjavih, črnih, modrikastih ali rdečkastih lis ali bunčic, ki jim pogovorno pravimo znamenja. Strokovno jih ločujemo na zelo številne vrste in podvrste. Te razvrstitve so prezahtevne in neuporabne za vsakdanjo rabo. Najpogostejša znamenja so melanocitni nevusi. To so nenevarne vzbrsti, ki jih sestavljajo gnezda pomnoženih melanocitov – kožnih celic, ki proizvajajo pigment. Ločimo prirojene melanocitne nevuse, ki so lahko zelo veliki, in pridobljene nevuse. Na splošno veliko slišimo o “atipičnih” znamenjih. To so znamenja, ki so bolj nepravilne oblike, imajo več različnih barvnih odtenkov ali so nenavadne barve, so večja od ostalih ali na kak drug način izstopajo. 

Ne gre za znamenja, ki bi bila bolj nagnjena k temu, da se izpridijo v melanom, pač pa za to, da – ker so atipična, “grda” – težje na prvi pogled razločimo, ali so nevarna ali ne. Melanom vedno raste; znamenje, pa naj bo še tako atipično, ki se s časom ne spreminja, ni nevarno.

Melanom, nevaren kožni rak, se v 70 % pojavi na novo, v 30 % pa iz znamenja. Veliko število znamenj pomeni večje tveganje melanoma. Na splošno melanom vznikne iz enega od vsakih 50.000 znamenj, kar je še vedno tako majhna številka, da preventivnega odstranjevanja znamenj ne priporočamo. Ljudje, ki imajo veliko število znamenj, potrebujejo dobro opazovanje.

Melanom se lahko pojavi pri vsakomur. Če ga pravočasno odkrijemo, je ozdravljivosti praktično 100 %. Če zamudimo, je melanom najpogosteje usoden. Vsako leto v Sloveniji zabeležimo okrog 600 primerov melanoma in nihče ni nanj imun. Zato vsakomur svetujemo, naj si enkrat mesečno pregleda kožo, tudi če nima znamenj, saj se večina primerov melanoma pojavi na novo. Če imamo na koži več deset znamenj, je koristno, da se vsaj enkrat odpravimo k dermatologu, ki nam bo opravil pregled celotne kože in svetoval o nadaljnjem pregledovanju.

Vsi bi si morali enkrat na mesec pregledati vso kožo, tudi skrita in težje dostopna mesta. Pri tem iščemo “grdega račka” – znamenje, ki se razlikuje od drugih. Posebno pozorni moramo biti na večja, nesimetrično oblikovana in neenakomerno pigmentirana znamenja, ki se začnejo spreminjati in iz meseca v mesec vidno rastejo.

Pri tem pa so nam v pomoč ABCD-pravila samopregledovanja:

  • A (asimetrija): melanom je pogosto nesimetričen;
  • B (rob, ang. border): melanom ima običajno nepravilen rob;
  • C (barva, ang. color): melanom ima običajno več različnih barvnih odtenkov;
  • D (premer, ang. diameter): melanom, ko ga opazimo, je običajno večji, tako da bodimo posebej pozorni na “znamenja”, večja od 6 mm.

Še posebej pomembno je, da si kožo redno pregledujejo osebe s številnimi atipičnimi znamenji, pa tudi vsi, katerih bližnji družinski člani so oboleli za melanomom. Dejavniki tveganja za melanom so tudi svetla polt, svetli ali rdečkasti lasje in svetle oči. Melanom se lahko pojavi kjer koli, tudi na predelih, ki niso izpostavljeni soncu.

Pri moških se melanom najpogosteje pojavi na trupu, pri ženskah pa na spodnjem delu nog.

Ne, to ne drži, čeprav je razširjeno prepričanje, da “kronično draženje” povzroča melanom. Gotovo pa je to zelo neprijetno, zato je smiselno tovrstna znamenja odstraniti in si prihraniti zaplete.

Nevarna ali sumljiva znamenja odstranimo kirurško. Izrežemo jih s skalpelom, rano zašijemo, tkivo pošljemo na histološko analizo. Če gre le za nenevarno, lepotno spremembo, jo lahko bolj estetsko odstranimo z laserjem. Včasih je med dermatologi veljalo mnenje, da je treba kakršno koli melanocitno spremembo vedno izrezati. Če je klinična diagnoza, ki jo postavi dermatolog, jasna, operacija in histološka analiza nista potrebni.

Odstranitev znamenja je manjši ambulantni poseg, ki ne zahteva posebnega okrevanja. Stvar je zelo podobna manjši opeklini ali ureznini. Odvisno od velikosti odstranjene spremembe in uporabljene tehnike ostane na koži bodisi centimeter ali dva velika rana s šivi bodisi plitva, opeklini podobna ranica, ki se zaceli v nekaj dneh do nekaj tednih. Dermatolog, ki opravi poseg, individualno svetuje glede nege. Ko se rana zaceli, je koža rožnate barve. Dokler se barva ne izenači z okolico, svetujemo dobro zaščito pred soncem. Vsaj 6 tednov odsvetujemo raztegovanje, drgnjenje, masiranje področja, kjer je bilo odstranjeno znamenje.

UV-svetloba sonca in solarijev je v prvi, najnevarnejši skupini kancerogenov, enako kot tobačni dim, radioaktivno sevanje, azbest in podobno. Kakršna koli porjavitev pomeni obrambni mehanizem kože proti poškodbam, ki jih povzroča UV-svetloba. Zato dermatologi odsvetujemo kakršno koli namerno sončenje z namenom porjavitve. Sončne opekline pa so huda okvara kože zaradi zelo velike doze UV, ki dolgoročno pomenijo večje tveganje kožnega raka – poleg melanoma zlasti ploščatoceličnega karcinoma, pa tudi bazalnoceličnega karcinoma, ki sta 10 do 20-krat pogostejša od melanoma.

Dobra zaščita pred soncem je tista, ob kateri ne porjavimo. Dosežemo jo lahko tudi samo z izogibanjem soncu, zlasti v času med 10. in 17. uro, ter z uporabo zaščitnih oblačil, pokrival in sončnih očal. Zaščitne kreme so dobrodošla pomoč za zaščito področij, ki jih ne moremo ali ne želimo pokriti z oblačili. Zaenkrat ni nobenih dokazov o škodljivosti zaščitnih krem. Morda velja uporabljati načelo previdnosti in se izogibati kremam, ki vsebujejo nanodelce, saj so ti še premalo raziskani.

Poleg sonca so ogromne doze UV prisotne v solarijih, ki jih dermatologi resno odsvetujemo. Večje tveganje melanoma imajo ljudje svetle polti, oči in las, osebe z melanomom v družini, ljudje z velikim številom kožnih znamenj (več kot 50), bolj so ogroženi ljudje, ki so pred 18. letom utrpeli sončne opekline z mehurji. Večje tveganje melanoma imajo tudi ljudje z velikimi znamenji (večja od 8 cm ob rojstvu oz. večja od 20 cm pri odraslem).